Libanonska vojska je sporočila, da je zaključila prvo fazo načrta za razorožitev Hezbolaha, ki zajema območje med izraelsko mejo in reko Litani.

Sirska vojska je začela obstreljevati kurdska območja v Alepu, potem ko so jih razglasili za zaprta vojaška območja. Vlada je zahtevala, da se kurdski borci umaknejo iz sosesk, ki jih nadzirajo. Do obstreljevanja je prišlo po izteku roka za odhod civilistov. Kurdi si prizadevajo za decentralizirano oblast, kar sirske oblasti zavračajo.

V severnem delu območja Gaze je bila v četrtek zjutraj ubitih 11-letna palestinska deklica Hamsa Nidal Huso, na katero so streljala izraelska vojaška vozila. Incident se je zgodil na območju Al Faluja, zahodno od begunskega taborišča Džabalija, kjer so izraelske sile izvajale vojaške operacije. Lokalni viri poročajo, da je bila deklica ustreljena zunaj neposrednega območja namestitve izraelske vojske, kar sproža dodatna vprašanja o okoliščinah dogodka. Izraelske obrambne sile so pred tem sporočile, da so na severu enklave izvedle napade, katerih tarča naj bi bil visoki poveljnik gibanja Hamas. Vojaške operacije v Džabaliji in okolici se sicer nadaljujejo s povečano intenzivnostjo, pri čemer poročila s terena navajajo nenehne zračne napade in prisotnost oklepnih enot. Humanitarne razmere na severu Gaze ostajajo kritične, saj so civilisti ujeti sredi spopadov med izraelsko vojsko in palestinskimi oboroženimi skupinami. Smrt deklice predstavlja nov primer civilnih žrtev v dolgotrajnem konfliktu, ki se je ponovno razplamtel po oktobrskih dogodkih prejšnjega leta. Medtem ko Izrael trdi, da so njegovi napadi usmerjeni proti infrastrukturnim in vodstvenim strukturam Hamasa, palestinska stran opozarja na nesorazmerno uporabo sile v gosto naseljenih območjih, kjer največjo ceno plačujejo otroci in drugi neborečni prebivalci.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Esmaeil Baghaei je v uradni izjavi poudaril, da iranske oborožene sile ostajajo v stanju polne pripravljenosti za obrambo države. Njegov odziv je sledil nedavnim navedbam in grožnjam s strani Izraela in Združenih držav Amerike glede morebitnih novih vojaških posegov proti Iranu. Baghaei je tovrstne grožnje označil za del širše psihološke vojne in medijskega pritiska, ki naj bi bil usmerjen v destabilizacijo države. Po besedah tiskovnega predstavnika iranske oblasti pozorno spremljajo dejavnosti nasprotnikov in ne bodo dopustile nikakršne malomarnosti pri zaščiti suverenosti Irana. Poudaril je, da so oborožene sile odločene braniti domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko medijske špekulacije o napadih interpretirajo kot že znano strategijo stopnjevanja napetosti. Izjava odraža vztrajanje Teherana pri obrambni drži sredi zaostrenih regionalnih varnostnih razmer.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva je dejanje označil za nezakonito in zahteval takojšnjo ter brezpogojno izpustitev predsednika. Iran poudarja, da se kljub dramatičnemu razvoju dogodkov v Venezueli odnosi med Teheranom in Caracasom ne bodo spremenili. Napetosti so narasle po tem, ko so ameriške sile izvedle kirurško natančno operacijo v Caracasu in Madura skupaj z njegovo soprogo Silvio Flores prepeljale v New York. Tam se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Iranska stran aretacijo interpretira kot kršitev mednarodnega prava in agresijo, medtem ko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo prehodno vodenje Venezuele in morebitno nadaljnje vojaško posredovanje v regiji.

Šest iraških odporniških skupin je v skupni izjavi poudarilo, da se o vprašanju svoje oborožitve ne bodo pogajale z nobeno tujo stranjo. Skupine so jasno sporočile, da je razprava o orožju mogoča šele po popolni vzpostavitvi iraške suverenosti in končanju vseh oblik tuje okupacije v državi. S tem so postavile oster pogoj za morebitno prihodnjo demilitarizacijo. Poleg zavračanja zunanjih pritiskov so skupine poudarile, da je tudi dialog z iraško vlado o tem vprašanju strogo pogojen z umikom tujih sil. Po njihovem mnenju orožje ostaja ključno sredstvo za dosego neodvisnosti, zato o njegovi usodi ne bodo razpravljale, dokler v Iraku ostajajo tuji vojaki. Izjava odraža zaostrena stališča oboroženih frakcij, ki delujejo neodvisno od uradnih državnih struktur.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriške vojaške sile so v obsežni operaciji aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v zapor v New Yorku. Letalo s Madurom je pod strogim varovanjem pristalo na mednarodnem letališču Stewart, približno 100 kilometrov severozahodno od New Yorka. Združene države Amerike so ob tem napovedale namen začasnega upravljanja Venezuele, kar je sprožilo buren mednarodni odziv in nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Župan New Yorka je operacijo označil za dejanje vojne ter kršitev mednarodnega in zveznega prava, o čemer je po telefonu govoril tudi z Donaldom Trumpom. Dogodek je močno razdelil svetovno javnost. Medtem ko so venezuelski izseljenci aretacijo pozdravili, so zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo, Iranom in Kitajsko, dejanje ostro obsodile kot nezakonito agresijo. Operacija predstavlja nepredviden stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA neposredno posegle v suverenost tuje države z zajetjem njenega voditelja, ki je bil na oblasti od leta 2013.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Britanske in francoske letalske sile so izvedle napade na podzemni kompleks Islamske države (IS) v Siriji. Čeprav velja IS v Siriji za vojaško poraženo, so sile izvedle napade na objekte te teroristične skupine.

Venezuelski zunanji minister se je v uradnem sporočilu javno zahvalil Iranu za njegovo neomajno podporo in diplomatska prizadevanja za izpustitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Venezuelska stran je izpostavila pomen solidarnosti med državama v času političnih pretresov, ko Teheran aktivno poziva k osvoboditvi venezuelskega voditelja, ki so ga po navedbah venezuelskih oblasti nezakonito pridržali oziroma ugrabili. Diplomatska zahvala poudarja vse močnejše zavezništvo med Caracasom in Teheranom, ki temelji na skupnem nasprotovanju pritiskom zahodnih sil. Iranska stran je v mednarodni javnosti večkrat zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, kar so venezuelski uradniki označili za ključno dejanje v boju za suverenost države. Odnosi med državama se v zadnjem obdobju še dodatno poglabljajo na področju političnega sodelovanja in vzajemne pomoči pri vprašanjih mednarodne legitimnosti.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponovno izrazil podporo Združenim državam Amerike in Donaldu Trumpu zaradi aretacije Nicolása Madura v Venezueli. Poudaril je, da Latinska Amerika doživlja preobrazbo po posredovanju ZDA.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Britanski premier Keir Starmer ni obsodil Trumpovega prevzema Venezuele kot kršitve mednarodnega prava. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k ukrepanju po zajetju Madura s strani ZDA. Trevor Phillips je ostro kritiziral odziv laburistov na Trumpovo vojaško akcijo v Venezueli.

Združeno kraljestvo in Francija sta skupaj izvedli letalski napad na podzemni objekt v Siriji, ki naj bi ga uporabljala Islamska država. Napad je bil usmerjen na lokacijo severno od Palmire.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN zagovarjale svojo nedavno vojaško operacijo v Venezueli, medtem ko je Rusija ostro obsodila ameriški napad v Caracasu in ugrabitev Nicolása Madura. Razkrito je bilo, da je v napadu sodelovalo skoraj 200 ameriških vojakov. Kljub temu pa dve tretjini Američanov ne odobravata posredovanja. Donald Trump je izjavil, da bi ZDA lahko pomagale pri obnovi venezuelskih naftnih infrastruktur.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Britanska in francoska bojna letala so izvedla skupni zračni napad v osrednji Siriji na podzemni objekt, kjer naj bi pripadniki Islamske države skladiščili orožje in eksploziv. Operacija je bila izvedena v gorah severno od Palmire.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je javno odzval na aktualno politično dogajanje v Venezueli in izrazil podporo ukrepom Združenih držav Amerike, ki so vključevali zaseg letala venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Netanjahu je dogodek označil za pomemben korak v boju proti avtoritarnim režimom, hkrati pa je izkoristil priložnost za ponovno utemeljitev izraelske vojaške strategije na območju Gaze. Izraelski voditelj je poudaril, da je razorožitev gibanja Hamas ključen pogoj za zagotovitev dolgoročne varnosti v regiji. Po njegovih besedah so dogodki v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu povezani z vidika boja za demokratične vrednote in stabilnost. Izraelska vlada trdi, da bo nadaljevala z vojaškimi operacijami, dokler Hamas ne bo v celoti onesposobljen kot vojaška in politična sila, kar po Netanjahujevem mnenju ostaja prednostna naloga njegovega kabineta.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je ukazal varnostnim silam, naj se vzdržijo nasilja nad protestniki, pri čemer je poudaril razliko med mirnimi demonstranti in oboroženimi izgredniki. Hkrati je vrhovni sodnik opozoril, da ne bo milosti za protestnike, ki 'pomagajo sovražnikom, kot sta ZDA in Izrael'. Medtem se je število smrtnih žrtev protestov povečalo, Iran pa obtožuje tuje vmešavanje v notranje zadeve.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Kraljeve letalske sile Združenega kraljestva in francoska bojna letala so v soboto, 3. januarja, izvedla skupen letalski napad na podzemni objekt teroristične organizacije Islamska država (IS) v Siriji. Operacija je bila usmerjena na sistem tunelov in skladišč, ki so se nahajali v goratem predelu nekaj milj severno od starodavnega mesta Palmira. Po podatkih britanskega obrambnega ministrstva so obveščevalne službe predhodno potrdile, da so skrajneži lokacijo uporabljali za shranjevanje orožja in eksplozivnih sredstev. V napadu sta sodelovali britanski letali Typhoon FGR4, ki sta ob podpori oskrbovalnega letala Voyager uporabili vodene bombe Paveway IV. Britanski obrambni minister John Healey je po operaciji poudaril, da tovrstne akcije dokazujejo odločnost zaveznikov pri preprečevanju ponovnega vzpona ideologije Islamske države na Bližnjem vzhodu. Ministrstvo je še sporočilo, da je bil cilj uspešno uničen in da v bližini objekta ni bilo civilnih prebivališč, zato med napadom ni prišlo do ogrožanja civilistov. Vsa zavezniška letala so se po opravljeni nalogi varno vrnila v baze. Zavezniške sile sicer nadaljujejo s patruljiranjem nad sirskim zračnim prostorom, da bi pravočasno zaznale in nevtralizirale morebitne nove grožnje s strani terorističnih celic.

Britanija in Francija sta izvedli skupni zračni napad na podzemno skladišče Islamske države v osrednji Siriji. Operacija je bila izvedena konec tedna in je ciljala na uničenje podzemnega objekta, kjer naj bi IS shranjevala orožje in eksploziv. Napad se je zgodil v gorovju severno od Palmire.

Francija in Velika Britanija sta sporočili, da sta izvedli skupne napade na Islamsko državo v Siriji, da bi preprečili ponoven vzpon islamističnih skrajnežev. Francija je navedla, da je operacija del operacije Inherent Resolve. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sodelovali s Francijo pri napadu na podzemni objekt v Siriji, ki ga je Islamska država verjetno uporabljala za shranjevanje orožja.

Izrael je odvzel licence več kot trideset humanitarnim organizacijam, kar povzroča težave pri njihovem delovanju v Gazi. Zdravniki brez meja so opozorili, da bodo marca prisiljeni končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil te odločitve. Poleg tega je Izrael po poročilih pospešil širitev naselbin in de facto aneksijo delov zasedenega Zahodnega brega.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

Britanske in francoske zračne sile so v soboto zvečer izvedle usklajeno vojaško operacijo proti podzemnemu objektu teroristične skupine Islamska država (IS) v osrednjem delu Sirije. Po podatkih britanskega ministrstva za obrambo je napad potekal v goratem območju severno od starodavnega mesta Palmira. Prizorišče so identificirali kot ključno bazo, ki so jo skrajneži najverjetneje uporabljali za skladiščenje orožja in eksploziva. V operaciji so britanska letala uporabila vodene bombe Paveway IV, s katerimi so ciljala več dostopnih predorov, ki vodijo do podzemnega kompleksa. Podrobna ocena učinkov napada še poteka, vendar prvi podatki kažejo, da je bil cilj uspešno zadet. Obrambno ministrstvo je ob tem poudarilo, da med operacijo ni bilo zaznanih tveganj za civilno prebivalstvo, vsa vpletena letala pa so se varno vrnila v bazi. Britanska stran je napad označila kot dokaz odločnosti Združenega kraljestva in njegovih zaveznikov pri preprečevanju ponovnega vzpona ideologije Daeša na Bližnjem vzhodu, čeprav specifična vloga francoskih letal v sami izvedbi napada ni bila podrobneje pojasnjena.

Letalstvo Velike Britanije in Francije je izvedlo skupno vojaško operacijo v Siriji, v kateri so uspešno uničili tajni podzemni objekt v gorah. Po navedbah uradnih virov je šlo za skladišče orožja in eksploziva, ki ga je uporabljala teroristična skupina Islamska država. Operacija je bila po prvih ocenah izvedena s kirurško natančnostjo, s čimer so preprečili morebitne civilne žrtve v okolici objekta. Napad predstavlja del širših prizadevanj koalicije za omejitev logističnih zmogljivosti ekstremističnih skupin v regiji. Skladišče je bilo ključnega pomena za oskrbovanje borcev z materialom za teroristične napade, njegovo uničenje pa bo znatno oslabilo operativno moč Islamske države na tem območju. Obe državi sta s tem dejanjem potrdili svojo zavezanost k trajnemu boju proti terorizmu na Bližnjem vzhodu.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Britanska kraljeva letalska flota (RAF) je v sodelovanju s francoskimi zračnimi silami izvedla usklajen napad na podzemni objekt teroristične skupine Islamska država v osrednjem delu Sirije. Operacija, ki se je odvila v soboto, 3. januarja, je bila usmerjena proti strateškemu obratu za skladiščenje orožja in eksploziva, ki se nahaja v gorovju severno od starodavnega mesta Palmira. Britanska letala tipa Typhoon FGR4 so ob podpori oskrbovalnega letala Voyager uporabila natančno vodene bombe Paveway IV, s katerimi so zadela več dostopnih predorov do podzemnega kompleksa. Po navedbah britanskega ministrstva za obrambo je obveščevalna analiza potrdila prisotnost teroristične celice na odročnem območju, kjer ni bilo civilnega prebivalstva. Prvotne ocene kažejo, da so bili cilji uspešno uničeni, vsa zavezniška letala pa so se varno vrnila v svoja oporišča. Napad predstavlja del širših prizadevanj koalicijskih sil za preprečitev ponovnega vzpona Islamske države, ki po vojaškem porazu leta 2019 še vedno ohranja nekatere prikrite zmogljivosti v regiji.

Po izteku roka za umik civilistov je sirijska vojska začela obstreljevati kurdska območja v Alepu, ki so bila razglašena za zaprta vojaška območja. Kurdi si prizadevajo za decentralizirano oblast, kar sirske oblasti zavračajo.

Izraelski buldožerji so v torek nadaljevali obsežne operacije rušenja stanovanjskih objektov v begunskem taborišču Nur Šams, ki se nahaja vzhodno od mesta Tulkarm na Zahodnem bregu. Po navedbah lokalnih virov so se dela začela v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so se sile osredotočile predvsem na četrt Al-Kalansuva na območju Džabal al-Salihin. Rušenje je povzročilo dodatno trpljenje lokalnemu prebivalstvu, ki se že dlje časa sooča z nestabilnimi varnostnimi razmerami. Operacija je del širšega načrta, ki so ga izraelske oblasti napovedale sredi prejšnjega meseca. Načrt predvideva odstranitev 25 objektov na tem območju, z izvajanjem pa so enote začele zadnji dan preteklega meseca. Uničevanje infrastrukture in domov v taborišču Nur Šams predstavlja stopnjevanje napetosti v regiji, medtem ko palestinski viri opozarjajo na humanitarno stisko prebivalcev, ki ostajajo brez strehe nad glavo. Vojaške dejavnosti na območju Tulkarma se izvajajo v okviru povečanih operacij izraelskih sil na celotnem Zahodnem bregu.

Operativni štab 84. pehotne divizije v provinci Lorestan je potrdil, da je bil močan zvok eksplozije, ki so ga prebivalci mesta Horamabad slišali v bližini vojaškega oporišča Šahid Hadi Almasian, posledica načrtovanega uničenja neuporabnega streliva. Vojaški organi so pojasnili, da je šlo za varen postopek uničevanja starega streliva in vojaških sredstev, ki jim je potekel rok uporabe. S tem so se odzvali na zaskrbljenost javnosti zaradi nenadnega hrupa, ki bi lahko povzročil preplah med lokalnim prebivalstvom. Vojaški predstavniki so v uradni izjavi za javnost poudarili, da so bili vsi postopki izvedeni v skladu z varnostnimi protokoli in da dogodek ni predstavljal nobene nevarnosti za civilno prebivalstvo ali infrastrukturo. Takšna uničenja so v vojaških oporiščih rutinska, vendar pogosto sprožijo vprašanja v medijih, ko se izvajajo v bližini naseljenih območij brez predhodnega obvestila širši javnosti.